Marelice

Zgodovina

Izvirale naj bi iz Armenije, obstajajo pa teorije, i pravijo, da so s Kitajske.

V Grčijo jih je prinesel Aleksander Veliki, po Evropi pa so jih razširili Stari Rimljani.

Gojili in sušili so jih že stari Perzijci in z njimi trgovali na svojih trgovskih poteh.

Uporaba

Suhe marelice lahko jemo kot samostojni prigrizek, namočene pa dodajamo v peciva, piškote in sadne napitke ali pa jih uporabimo kot osnovo za presne sladice.

Uporabimo jih lahko tudi za popestritev sirnih narezkov ali pa kot prilogo svinjskemu mesu. 

Pridelovanje

Pridelava marelic je najbolj razširjena v Turčiji, Uzbekistanu in Iranu. Na evropskem trgu je kar 95 % marelic turškega porekla.

Marelice so botanično sorodnice sliv in češenj. Drevo zraste do 12 metrov visoko in ima široko krošnjo, deblo pa lahko doseže obseg do 40 centimetrov.

Največ suhih marelic proizvedejo v Turčiji. Sušijo jih pri nizkih temperaturah v sušilnih tunelih in jim lahko nato za ohranitev barve dodajajo žveplov dioksid. Sadeže brez dodatkov prepoznamo po temnejši rjavi barvi.    

Zanimivost

Koščice marelic uporabljajo v tradicionalni medicini v Rusiji in na Kitajskem, pa tudi v ZDA. Posušene (in zmlete) lahko dodamo v juhe, zelenjavne jedi, sokove ali kosmiče.

Olje iz koščic se uporablja predvsem v kozmetiki, saj deluje kot vlažilno sredstvo in je primerno za vse tipe kože.